APDEJT.si

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je odločilo, da lahko države, ki ne izpolnjujejo svojih podnebnih obveznosti, kršijo mednarodno pravo in bi lahko bile odgovorne za povračila. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je odločitev pozdravil kot "zmago za naš planet in podnebno pravičnost". Sodišče je poudarilo, da bi lahko neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami pomenilo kršitev mednarodnega prava.

Združeni narodi so potrdili, da je svetovni prehod na obnovljive vire energije dosegel »pozitivno prelomno točko«, kjer sta sončna in vetrna energija postali še cenejši in razširjenejši. Vendar so opozorili, da se prehod na obnovljive vire energije ne dogaja dovolj hitro, kljub temu da so ti viri cenejši in bolj razširjeni od fosilnih goriv.

Na podnebnem vrhu COP30 v Belému v Braziliji so domorodski protestniki blokirali glavni vhod in zahtevali ustavitev vseh razvojnih projektov v Amazoniji ter srečanje s predsednikom Lulo da Silvo. Protest je trajal 90 minut in se končal mirno, delegati pa so za vstop uporabljali stranski vhod. Brazilska vlada je branila varnost na vrhu po prejšnjih pomislekih.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.

V Alžiru poteka 4. izdaja Intra-afriškega trgovinskega sejma (IATF 2025), ki ga je odprl alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune. Predsednik Tunizije, Kaïs Saïed, je ob tem pozval k vzpostavitvi novega afriškega in svetovnega reda. Saïed se je po udeležbi na otvoritveni slovesnosti vrnil v Tunizijo.